(Z)Mešano o ustvarjalnosti 5. del – Ustvarjalnost in empatija
posted at: 2011-01-07
by: Almir Flisar
Prva definicija empatije, ki sem jo slišal, sega v moje sarajevsko otroštvo. Ko sem starše radovedno vprašal, kaj je to empatija, je oče v hipu odgovoril: »Em patiš ti, em patim ja«. Kakršenkoli prevod v slovenščino prav gotovo ne bi ujel lepote, duhovitosti, preprostosti in globine tega odgovora. Metarazmišljanje o razmišljanju brez razmišljanja, ki predvsem izpostavlja afektivno komponento empatije. Drugo uporabno definicijo poda William Ickes, ki pravi, da je empatija »everyday mindreading« oziroma sposobnost razumevanja, kaj drugi ljudje mislijo in čutijo in nas usmerja na kognitivno formo empatije. Vendar, kako lahko tisto sposobnost, ki nas spremlja od prvega dneva rojstva, ki naj bi bila pri ženskah bolj izražena kot pri moških in ki definitivno manjka dr. Housu, povežemo z ustvarjalnostjo?
Za začetek, dokazano je, da je empatija izjemno pomembna komponenta razvoja odnosov. Iz tega izhaja, da se s pomočjo empatije dviguje raven timskega dela in s tem povečuje možnost vznika in realizacije ustvarjalnih idej. Adam Grant in James Berry ugotavljata, da je želja po razumevanju drugih močen katalizator ustvarjalnosti, in sugerirata voditeljem, da je za omogočanje produkcije idej, ki so koristne in ustvarjalne v širšem kontekstu, zaželeno ustvarjati pogoje, ki podpirajo prosocialno motivacijo in zajemanje širše perspektive. Naprej, IBM-ova študija iz leta 2005 kaže, da so za podjetja poleg zaposlenih glavni viri inovativnih idej še poslovni partnerji in stranke. Iz tega ni težko ugotoviti, kaj empatija, kot mazivo, ki omogoča, da odnosi tečejo gladko, pomeni za nastajanje ustvarjalnih prebojev.
Če želimo začutiti še močnejšo povezavo med ustvarjalnostjo in empatijo, moramo pozornost posvetiti dizajnerskemu razmišljanju (angl. design thinking) – praktičnemu in ustvarjalnemu načinu reševanja problemov, ki v ospredje postavlja prepoznavanje potrebe in celoten proces usmerja k zadovoljevanju te potrebe. In da ne bo pomote, tukaj ne gre samo za ustvarjanje novega kosa pohištva ali obleke. Dizajnersko razmišljanje se seli v sfero poslovanja, oblikujejo se produkti, vredni 25 dolarjev, ki nadomeščajo produkte vredne 25.000 dolarjev, nove storitve in izkušnje, ustanavljajo se banke ipd. Po besedah prof. George Kembela (d.school, Stanford University) v osnovi procesa dizajnerskega razmišljanja leži empatija. Na njo se navežejo definiranje problema, generiranje idej, izdelava prototipa in testiranje. Cikel se ponavlja do popolne zadovoljitve definirane potrebe.
Ne gre spregledati tudi to, da na področjih, kot sta marketing in komuniciranje, kjer je ustvarjalnost samoumevna, empatija počasi, vendar sigurno zavzema svoje mesto, in sicer zaradi preprostega dejstva, da več empatije do strank in drugih deležnikov pomeni tudi več njihove lojalnosti. Empatičnemu vodenju sta se že pridružila empatični marketing in empatično komuniciranje, uporabniškim izkušnjam pa vsekakor vsi radi prisluhnejo.
Prepletanje empatije in ustvarjalnosti je po mojem mnenju bilo zelo izraženo, ko je Mohammad Yunus ustanovil Grameen Banko, ko je Amazon začel s »Frustration-free packaging-om«, ko je Si.mobil snoval kampanji Re.misli in Žur z razlogom ali pa ko je Electrolux pripeljal pralne stroje na Rock Otočec. Tudi Zavarovalnica Maribor je lahko ponosna na svojo ZMes empatije in ustvarjalnosti, ki se ji reče EKO popust.
Na koncu, še ena prošnja – kliknite tukaj. Audrey Hepburn in Fred Astaire vam bosta v petinštiridesetih sekundah pričarala vse, o čemer sem v tem članku pisal – ustvarjalnost, empatijo, odnose, komuniciranje, zadovoljevanje potreb…pa še nasmejali se boste J.
Prvič objavljeno v internem časopisu Zavarovalnice Maribor
Comments