Blog

Spremembe, vseprisotna negotovost in naraščajoča kompleksnost najboljše opredeljujejo stanje v okolju, v katerem živimo in delujemo. Če to ponazorimo z metaforo velikega vala, se potemtakem lahko sprašujemo: Ali se ga bomo ustrašili, ali bo razburil našo radovednost in domišljijo? Ali bo vir naše frustracije ali pa inspiracije? Ali nas bo zalil, ali bomo našli način, da ga zajahamo?

Ko se vrneš z dopusta, ki je bil precej zaznamovan z odsotnostjo povezanosti s spletom, je za pričakovati, da rahlo pogrešaš klikanje, raziskovanje in iskanje novosti. Prvi kliki so bili namenjen spletni strani TED.com in preverjanju, kaj je novega pri tem viru idej, ki so vredne širjenja. Ko je bila moja radovednost potešena s prebliski, ki so jih predstavili Philip Zimbardo, Dan Ariely, Daniel Kraft in drugi, se je v glavi nenadoma rodilo vprašanje, kateri je najbolj gledan video na strani, ki je obnorela svet s tem, da je ljudem ponudila 18-minutne odmerke modrosti in znanja, pogosto oplemenitene z izjemnim čustvenim nabojem. Ravno slednje je zagotovo doprineslo, da se je na vrh najbolj gledanih zavihtela Jill Bolte Tailor, strokovnjakinja s področja nevroanatomije, ki je doživela in preživela masivno možgansko krvavitev ter se po devetih letih okrevanja postavila pred zahtevno TED-občinstvo. Predstavila nam je »kap spoznanja« oziroma pogled od znotraj na dogajanja od trenutka, ko je krvni sod v njeni glavi eksplodiral. V hipu nas fascinira zgodba o levi in desni polovici naših možganov, razlaga, o čem je v teh trenutkih razmišljala in kaj se je v resnici dogajalo, trenutek, ko je spoznala nirvano… Iz čevljev nas vrže gromozanska volja po popolnem okrevanju. Tisto, kar pa je povzročilo največ iskrenja nevronov v mojih možganih, je bilo vprašanje, kako je sploh mogoče, da nekdo po hudi možganski krvavitvi tako dobro okreva in svojo zgodbo deli z nami. Odgovor v eni besedi se glasi – nevroplastičnost. Gre za sposobnost možganov in živčnega sistema, da se strukturno in funkcionalno spremeni pod vplivom okolja. Možgani lahko povrnejo funkcijo tudi po več letih od poškodbe, vendar potrebujejo spodbudo iz okolja. Vztrajne vaje stimulirajo nevrone iz drugih delov možganov, da prevzamejo funkcijo poškodovanih področij. Primer Jill Bolte Taylor je najboljša demonstracija čudovite prožnosti človeških možganov in eden od razlogov, zaradi katerega lahko rečemo, da je nevroplatičnost »plastic fantastic« 21. stoletja.

Kolikokrat ste slišali druge ali celo same sebe govoriti stavke, kot so denimo „Jaz nisem ustvarjalen! To ni v mojih genih“? Ali pa ste talentirane ljudi označevali kot „tako zelo nadarjene“, z „dobrimi geni“, „rojene ustvarjalce“. V prejšnjem tisočletju je takšno razmišljanje še „pilo vode“. „Odgovor je v genih“, „geni so načrti, po katerih smo vsi oblikovani drugače“, „geni so naša usoda“ so besedne zveze, ki jih je takrat podpirala in propagirala znanost. Danes vemo več in znamo bolje. Danes lahko mirne duše trdimo (in najnovejša znanstvena dognanja nam stojijo ob strani), da odgovor ni samo v genih, da geni niso načrti, po katerih je oblikovana naša usoda, temveč da geni v dinamični interakciji z okoljem so-oblikujejo individuum in ga nenehno plemenitijo. Drugače povedano: fraza „narava ali vzgoja (ang. nature vs nurture“), ki jo je leta 1874 skoval Francis Galton v želji izpostaviti dominacijo genov nad okoljem, se lahko elegantno upokoji. Čas je za „naravo in vzgojo“. 

Se vam je kdaj zgodilo, da tik preden boste zaspali v vaše misli privihra noro dobra ideja, rešitev problema, ki vas je vznemirjal že lep čas. Pred tem ste poskusili vse, intenzivno delali na reševanju tega problema, brali, razmišljali, se pogovarjali, pa nič ni pomagalo. Rok se je iztekal, postajali ste celo rahlo nervozni, to pa zagotovo ni pomagalo. Naenkrat, v soboto zvečer, po poživljajočem družinskem smučanju na sončni Rogli, ste se sladko utrujeni odpravili v posteljo in v trenutkih, ko ste z zaprtimi očmi prehajali iz stanja budnosti v sanje, ko so misli letele od ene lepe izkušnje do druge, je ideja zaiskrila in stvari so se same od sebe postavile na svoje mesto. Skočili ste iz postelje, naredili par zapiskov, spili kozarec vode in po vrnitvi v posteljo zaspali z velikim nasmehom na obrazu. Vedeli ste, da boste v ponedeljek navdušili sodelavce.   
Vas zanima, kaj se je dogajalo v vaših možganih v teh trenutkih? Bi radi, da se vam takšni prebliski dogajajo pogosteje?

Prva definicija empatije, ki sem jo slišal, sega v moje sarajevsko otroštvo. Ko sem starše radovedno vprašal, kaj je to empatija, je oče v hipu odgovoril: »Em patiš ti, em patim ja«. Kakršenkoli prevod v slovenščino prav gotovo ne bi ujel lepote, duhovitosti, preprostosti in globine tega odgovora. Metarazmišljanje o razmišljanju brez razmišljanja, ki predvsem izpostavlja afektivno komponento empatije. Drugo uporabno definicijo poda William Ickes, ki pravi, da je empatija »everyday mindreading« oziroma sposobnost razumevanja, kaj drugi ljudje mislijo in čutijo in nas usmerja na kognitivno formo empatije. Vendar, kako lahko tisto sposobnost, ki nas spremlja od prvega dneva rojstva, ki naj bi bila pri ženskah bolj izražena kot pri moških in ki definitivno manjka dr. Housu, povežemo z ustvarjalnostjo?

Povzetek predavanja

Razvoj znanstvene misli in tehnologije v zadnjih desetletjih je omogočil osnove za boljše razumevanje empatije, ki ji pripisujejo vlogo motivacijske baze za socialni in moralni razvoj. Najnovejša dognanja z različnih področij znanosti kažejo na možnost vznika novega načina razmišljanja, ki vodi k boljši prihodnosti človeštva in planeta.

Že nekaj časa v meni dozoreva ideja, da si poskusim razložiti, zakaj svet poslovanja favorizira besedo inovativnost v primerjavi z besedo ustvarjalnost ter ali je smiselno in možno vzpostaviti ravnotežje. Kaže, da je ta trenutek napočil in svoje misli v strnjeni obliki in na omejenem prostoru z veseljem delim z vami.

Širino spektra debate na temo inovativnost vs ustvarjalnost mogoče najbolj ilustrirata misli Petra Merrilla in Iztoka Osojnika. Merill v knjigi Innovation Generation trdi, da je ustvarjalnost samo eden od atributov, ki so nujni za inovativnost. Zanj je ustvarjalnost prihajanje na dan z idejami, medtem ko je inovativnost tako ustvarjanje idej kot tudi pretakanje teh idej v prakso. Osojnik na drugi strani pravi, da je ustvarjalnost temeljni pogoj, ki pomeni osnovo vsake inovativne družbe, in hudomušno dodaja, da je inovativnost v odnosu do ustvarjalnosti to, kar je tehnologija v odnosu do znanosti oziroma, da inovativnost aplicira spoznanja in znanja, ki jih generira čista ustvarjalnost kot temeljna možnost. Po mojem mnenju vsako vneto zagovarjanje ene ali druge opcije odvzema možnost izkoriščanja sinergičnih učinkov med inovativnostjo in ustvarjalnostjo.

Nedavni obisk Sarajevu je bila lepa priložnost za obujanje spominov na XIV zimske olimpijske igre. Vučko, prihod olimpijskega ognja na stadion Koševo v rokah tekača na smučeh, »Volimo Jureka više od bureka!«, »Bolero« para Torvill-Dean, taksisti, ki vračajo torbe in denarnice pozabljivim tujcem, ananasi in lososi v trgovinah, sneg, ki je začel padati ravno na dan otvoritvene slovesnosti, in je v pravem trenutku razblinil strahove organizatorjev, »Lijepo je bilo u Sarajevu, doviđenja u Calgaryju«, so samo nekatere iskrice, ki dražijo nevrone in zbujajo prijetne občutke pri vseh, ki so na kakršenkoli način bili del te zgodbe. Obstaja pa še en stavek, ki so si ga obiskovalci in udeleženci še posebej dobro zapomnili, saj je bil preprosto odgovor na vsa njihova vprašanja, prošnje in zahteve. »NEMA PROBLEMA!«

V prvem delu zgodbe (Z)Mešano o ustvarjalnosti smo poskusili ujeti povezanost med ustvarjalnostjo in smislom. Tokratna (Z)Mešanka je posvečena akcijskemu načrtu, ki lahko skozi razvoj ustvarjalnih potencialov da čudovite rezultate v kontekstu osebnostne rasti, cvetenja vaše organizacije na negotovosti, razvoju družbe blaginje in sreče ter drastičnega zvečanja možnosti, da v lepotah našega planeta uživajo številne prihodnje generacije.

Nedelja, 21.3.2010., 9.00 - 18.00 h

Više od stotinu mladih (takozvana TED raja) je toga dana došlo u »Meeting Point« (kojeg sam za tu priliku preimenovao u »Meaning Point«) pitajući se da li ih kući čudno gledaju što u nedjelju, rano ujutro, lete na predavanje. Nije mi teško zamisliti izrečena ili neizrečena pitanja u stilu: »Ma koga ti foliraš?« ili »Daj reci slobodno gdje ideš, neću ti ništa?« ili »Dijete, da nemaš ti slučajo temperaturu?« A zaista su bili na predavanjima. I mame bi mogle i morale biti ponosne na Medine, Vedrane, Zlatane, Sandre, Kenane, Vanje, Muhamede, Snježane, Selme… sve te mlade ljude koji pomažu starima, koji unose svjež vjetar u bosansko-hercegovačko poslovanje, koji odgajaju djecu, koji rade na garderobi, a uradili su i kakav magisterij, koji liječe, informiraju, prevode, dizajniraju… Još kad prijave da su hladno položili test kreativnosti, ponosu sigurno kraja biti neće

(Z)Mešano o ustvarjalnosti je skupni naziv kratkih esejev o temi, ki ima moč spremeniti svet. Nekaj od njenih neštetih bleščečih faset bo v naslednjih številkah internega časopisa Zavarovalnice Maribor in na tem blogu predstavljeno s ciljem, da se ustvarjalnost udomači v mislih bralcev, in sicer kot razsežnost, ki ni značilna samo za kopico posameznikov, temveč je prisotna v vsakem človeškem bitju in jo je treba samo znati izvleči na površje ter vztrajno brusiti, da zasije v polnem sijaju. Ustvarjalnost kot takšna lahko bogati tako notranji kot tudi zunanji svet njenega lastnika. Deljena z drugimi in so-brušena v timu pa lahko zagotovi možnost prilagajanja spremembam sleherni organizaciji in njenemu so-cvetenju z okoljem, v katerem deluje. 

Heraclitus said there is nothing permanent except change. I believe him as many others do. Furthermore, I believe that all changes emerging from the future could be DreamEthic. Here are some ideas on what human beings could do about that.

Kakšna naj bi bila vloga komunikatorja v krizi, s katero se spopadamo? Velikanska! Nikoli ni bilo večje priložnosti za sanjsko transformacijo in je verjetno tudi ne bo, če je ne izkoristimo zdaj.
Hočeš nočeš, enote korporativnega komuniciranja so tiste, ki so trenutno najbolj ozaveščeni deli organizacij. Dobro se namreč zavedajo, da kriza ni samo finančna, da druge poti razen trajnostnega razvoja ni. Ne nazadnje že leta živijo pod vplivom poslanstev, vizij in vrednot, ki jih vztrajno komunicirajo. HR-oddelki jih dohitevajo, zbuja se trženje, managerji postajajo ‘leaderji’. Govorijo o tem, da je dobiček potreba, ne pa smisel. Govorijo o biti skoraj toliko kot o imeti.

We know today that uncertainty is fundamental and not simply the result of lack of information. Sooner we accept the truth about uncertainty, the better for us. Moreover, instead of trying to eliminate uncertainty we have to explore and understand it. This is the main precondition for longevity. The other one is that we have to forget Newtonian viewpoint about the world surrounding us, and to welcome the idea that self-organizing systems, are much more capable to survive and thrive in the age of uncertainty.

John Maynard Keynes, znameniti in v zadnjem času velikokrat omenjeni ekonomist, pravi, da ideje oblikujejo potek zgodovine. Vprašanje, ki se ob tem rojeva, je, kako priti do prave ideje, ali kot pravi Collier, nenadne, bliskovite misli, ki je lahko vredna milijone dolarjev.
Razmišljanje o tako resni temi v poletnem času mora vseeno biti lahkotnejše, igrivo in zanimivo. Možno izhodišče za prav takšen pristop je zagotovo knjiga kultnega režiserja Davida Lyncha Kako ujeti veliko ribo: meditacija, zavest in ustvarjalnost.